Glede na raziskave se več kot 75% delavcev v Evropi pritožuje nad tem, da so utrujeni in da nimajo dovolj časa zase.
Po domače – trije izmed štirih bralcev tega članka imajo občutek, da bi lahko naredili vse kar so si zadali, v kolikor bi teden imel 9 dni ali več.
S tem razlogom bom danes z vami delil 3 stvari, ki so meni pomagale optimizirati moj čas:
1) Naredite svojo računico
Obstaja 80% verjetnost, da odgovora na naslednje vprašanje ne boste poznali.
Koliko ur je v enem tednu ?
Če ste sedaj slučajno v glavi začeli množiti 7×24 je popolnoma logično, da vam časa primankuje. Če namreč ne vemo koliko ga je, sigurno tudi ne vemo, kje ga zapravljamo.
Pravilen odgovor je seveda 168 in če 56 ur spite, 50 ur delate (uporabniki LinkedIna naj bi izstopali iz povprečja 40-urnega delavnika) je popolnoma smiselno vprašanje to: kaj naredite s preostalimi 62-timi urami?
Ja Filip veš, nevem – super, tudi jaz nisem, dokler nisem vzel lista papirja ter svinčnik in si dobesedno zrisal svoj teden. To vajo priporočam tudi vam.
2) Eliminarajte distrakcije
Znano je, da nas še tako miniaturna distrakcija (klic, E-mail, socialno omrežje, branje tega članka) stane med 5 do 10 minut naše polne pozornosti. Toliko časa namreč rabimo, da se 100% vrnemo k nalogi, ki smo jo opravljali prej.
Ko bo naslednjič do vaš pristopil sodelavec in rekel “rabim te samo minutko” morate vedeti, da vas bo vse skupaj stalo vsaj med 5 do 10 minut.
Še bolj kot pa sodelavci in ostali ljudje pa so nevarni pametni telefoni ter vse, kar se dogaja na njih.
Večina ljudi ima namreč vklopljena “potisna obvestila” oziroma “push notifications”, kar pomeni, da ob vsakem E-mailu, Facebook sporočilu ali smsu preusmerimo svojo pozornost v svojo mobilno napravo.
Šokanten podatek: Povprečen zaposlen v evropski firmi, ki dela dnevno 8 ur pred računalnikom, bo odprl e-mail pošto kar 50x na dan !
Nasvet –> Izklopite vsa možna obvestila ter odprite E-mail samo 3x na dan.
3) Ne krivite časa
Decembra 2016 sem bil slučajno na enem izmed predavanj Tonya Robbinsa v Las Vegasu in zgodba, ki jo je povedalm je naravnost neverjetna:
Ste kdaj bili v situaciji, ko ste doma sedeli z družino za mizo in vas je nekdo prosil, da mu prineste sol?
Vaš primarni odgovor je verjetno bil: “Ne vem kje je sol, sam si jo pojdi iskat”
Po krajši izmenjavi besed ste na koncu vseeno jezni odšli med police iskati omenjeno sol ter zraven stalno jamrali “*ebem**, res ne vem kje je ta sol”.
Po napornem iskanju soli niste našli. K vam je nato pristopila oseba, ki vas je po sol primarno poslala ter iz police v katero ste zadnjo minuto bledo strmeli vzela – ja, uganili ste – sol !
Kako to, da je vi niste opazili
Vaše oči so jo videle, a vaš um je ni zaznal. Zakaj? Ker ste mu stalno govorili, da ne veste kje je sol ter da je ne boste našli.
Kako je to povezano z vašim časom ste verjetno sedaj hitro ugotovili, saj si dnevno verjetno vsaj 5x v svojih mislih rečete “nimam časa”…
Lep pozdrav,
Filip
