En lep pozdrav,
Včeraj sem takoj na začetku odbojkarske četrtfinalne tekme med Slovenijo in Rusijo na svoj Instagram Story objavil tole sliko…
Nekaj ur kasneje se je ta napoved izkazala za resnično, saj je v dvorani začela doneti Avsenikova Golica.
Preden pa ti razložim, v čem je štos (in kaj zgoraj omenjena teorija sploh pomeni), bi rad poudaril naslednje…
Nisem ne novinar, ne profesionalni igralec športnih stav.
Sem zgolj podjetnik in (bivši) košarkaš, ki že več kot 13 let ljubiteljsko spremlja vsa večja športna tekmovanja in s sokoljim očesom išče ponavljajoče se vzorce.
Prav tako s tem zapisom in razlago športne psihologije v ozadju ne želim zmanjšati teže včerajšnji zmagi slovenskih odbojkarjev.
Naši fantje so igrali odločno, zbrano in s pravo energijo ter na koncu zasluženo slavili z rezultatom 3:1.
Verjamem pa, da jim je pri tem pomagala…
Nenavadna teorija dvojnih srečanj…
Poglej…
Na velikih športnih tekmovanjih (kot so npr. evropska in svetovna prvenstva v različnih ekipnih športih) se, kot morda veš, reprezentance med seboj najprej pomerijo v skupini.
Zaradi samega sistema tekmovanja je potem čisto možno, da se ti isti reprezentanci nato pomerita bodisi v četrtfinalu, polfinalu ali finalu.
In točno pri teh drugih srečanjih sem že nekaj let nazaj prepoznal nenavaden vzorec.
Tako kot Slovenci pregovorno radi rečemo “Mali traven deževen, kmet ne bo reven”…
Tako si jaz pogosto rečem…
Če se z nekom na velikem tekmovanju srečaš dvakrat, ga verjetno ne boš premagal v obeh primerih.
Vem, sliši se za lase privlečeno.
Ravno zato bi ti rad pokazal, da včerajšnja slovenska zmaga ni osamljen primer in da ta moja teorija morda res drži…
PRIMER 1: Miracle Of Bern
Pisalo se je davnega leta 1954 in ne… takrat niso bili živi niti moji starši : )
Je bil pa živ moj dedi Anton, ki mi je o tem “Bernskem Čudežu” pogosto pripovedoval kot otroku.
Če me spomin ne vara, je takrat Madžarska na svetovno prvenstvo v nogometu pripeljala zvezdniško in profesionalno nogometno ekipo.
Relevantna opomba: Vse ostale reprezentance so bile sestavljene iz pol-profesionalcev, ki so poleg nogometne kariere hodili v službo ali delali nekje na črno.
In kaj se je zgodilo v predtekmovanju?
Madžari so reprezentanco Zahodne Nemčije suvereno “nabrisali” z rezultatom 8-3.
Nekaj dni kasneje sta se ti dve isti reprezentanci pomerili v finalu in rezultat je bil…
.
.
3:2 za Zahodno Nemčijo.
Le-ta je postala svetovni prvak, Madžari pa so odšli domov praznih rok.
Pa še moj dedi je bil povrh vsega jezen, ker je on tistega leta stiskal pesti za Ferenca Puskása in ostalo druščino.
PRIMER 2: Kadetsko evropsko prvenstvo v košarki
Vem, gre za rahlo bizaren primer iz leta 2010.
Navajam ga zgolj zato, da ti pokažem, kako sem tudi sam živel in igral podobne tekme ter bi deležen omenjenega psihološkega vzorca.
Spomnim se, da smo takrat v predtekmovanju povprečne Ninozemce brez težav premagali z razliko 17-ih točk.
Ko smo se nato srečali v tekmi za tretje mesto smo…
Vseeno zmagali : )
A to zgolj za en koš, ko nas je s trojko ob sireni rešil Aleksej Nikolić.
Če ne bi on zadel tistega neverjetnega meta, bi jo tudi nam zagodla teorija dvojnih srečanj.
PRIMER 3: Eurobasket 2009
Košarkarsko evropsko prvenstvo, ki ga imamo Slovenci v lepem spominu.
Takrat je izbrana vrsta Jureta Zdovca z Erazmom Lorbkom na čelu klonila šele v polfinalu proti Srbiji.
A tokrat ne želim govoriti o tej tekmi…
Fascinantno je to, da so Srbi v predtekmovanju lahkotno premagali Špance s 66–57.
Ko sta se nekaj tednov kasneje reprezentanci ponovno srečali v finalu, je Furija tekmo gladko dobila z 85-63.
V čem je štos ?
Nastanek tega ponavaljajočega se vzorca se skriva v treh faktorjih…
- Podcenjevalnosti
- Taktični genijalnosti
- Ponosu
Pa začnimo pri prvi stvari…
Podcenjevanje.
Ne glede na to, koliko časa se ukvarjaš s športom in ne glede na to, kolikokrat ti trener reče “ne podcenjuj naspotnika”, se zna včasih zgoditi, da ga podcenjuješ.
Ravno tako, kot so Madžari davnega leta 1954 podcenjevali Nemce, so včeraj Slovence podcenjevali tudi Rusi.
Morda popolnoma nehote, a tako pač je.
Če nekoga v predtekmovanju deklasiraš s 3:0, znaš naslednjo tekmo pač vzeti z levo roko.
To se je recimo videlo že na ogrevanju, ki sva ga z vodjo marketinga v našem podjetju Renejem lahko opazovala res od blizu.
Mimogrede – kart v drugi vrsti nisva dobila po vezah, pač pa je Rene takoj po slovenski zmagi v osmini finala dobil briljantno idejo, hitro ukrepal in jih pravočasno kupil. Hvala stari, good find !!
Skratka…
Naslednja stvar, ki igra pri zgoraj omenjeni teoriji pomembno vlogo, je…
Taktična genijalnost.
Tako kot “osel ne bo šel 2x na led”, tako je zelo težko, da nek strateg (v našem primeru Alberto Giuliani) tudi ob drugem snidenju ponovi napake iz prvega srečanja.
In točno to se je zgodilo…
Glavni general naše moške reprezentance je s svojimi pomočniki dobro preučil nasprotnika ter se taktično dovršeno zoperstavil Rusom.
Za konec še tretja stvar…
Ponos.
Ta ni sestavni del vsake ekipe, a naši fantje ga zagotovo imajo.
Dejansko niso bili pripravljeni drugič zapored… pred domačimi navijači… izgubiti proti Rusom.
Ravno zaradi tega so se borili kot levi ter na koncu zasluženo slavili uvrstitev v polfinale.
Preden pa to mojo tezo vzameš za sveto in zastaviš svojo hišo v eni izmed stavnic, bi bilo dobro vedeti naslednje…
Omenjena teorija ima ogromno spremenljivk in pogosto ne drži.
Športna psihologija, kot jo vidim jaz, je poleg te teorije lahko odvisna še od…
- Mentalitete same narodnosti (Ninozemska, Luxemburg in Belgija delujejo čisto po drugačnih vzorcih, kot npr. Balkanci)
- Nepredvidljivih poškodb (lep primer je zmaga košarkarske študentske ekipe Louisville Cardinals na March Madness-u leta 2013, ki se je po mojem mnenju zgodila zgolj zaradi hude poškodbe Kevin-a Ware-a, ki je ekipo še bolj tesno povezala in ji dala nek večji smisel ter zagon)
- Tekem pred tem (če neka ekipa recimo en dan odigra perfektno tekmo, bo verjetno naslednji dan igrala zgolj povprečno ali pa celo slabo – več o tem v moji knjigi Pisma Za Leona na strani 82 )
… ter od mnogih drugih faktorjev.
V moji glavi so vse zgoraj omenjene teorije vredne več kot kakršni koli drugi pogledi, saj verjamem, da je psihologija športnikov (in športnih ekip) dosti bolj pomembna od začetne postave ali pa kakšne take trivialne stvari.
Torej…
Kakšen bo Rezultat med Slovenijo in Poljsko ?
Naštevam nekaj faktorjev, ki bi jih bilo pametno upoštevati…
→ Slovenci so se z zmago nad Rusi znebili pritiska pred neuspehom, saj bomo skoraj vsi… ne glede na razplet tekme s Poljsko… na njih ponosni. Plus točka za naše.
→ Slovenci so odigrali proti Rusom skoraj perfektno tekmo. Minus točka za naše.
→ Poljaki so proti Nemcem odigrali res dobro tekmo. Minus točka za Poljake.
→ Poljaki do sedaj na prvenstvu niso naleteli še na noben odpor (dobili so vseh 5 tekem v predtekmovanju in obe na izločanje in do sedaj oddali samo 1 niz). Minus točka za Poljake.
Ja, to je minus točka. Ob naši kvalitetni obrambi se bodo verjetno zmedli, saj kakšnega pravega upora na tem prvenstvu še niso doživeli.
→ Naši fantje so včerajšnjo zmago doživljali dosti bolj čustveno, kot Poljaki. Minus točka za naše.
→ Tekma se igra v nabitih Stožicah. Plus točka za naše.
Ja, zanimivo.
Lahko bi na tem mestu podal svojo napoved za polfinale, našteval ostale ultra-napredne psihološke poglede in ti tudi morda pojasnil, zakaj sem pri tekmi z Rusijo napovedal izid 3:1 in ne 3:0, a dajva to raje narediti kdaj drugič.
Pri meni je ura namreč že 2:41 zjutraj.
Jaz grem spat, tebe pa vabim, da mi na Instagram @FilipPesek… ali pa pod social media objavo na Facebooku… napišeš svoje mnenje o tem članku ali pa morda podaš svojo rezultatsko napoved za tekmo s Poljsko.
Do naslednjič,
Filip
